Dvaeset ı vtoro pısmo

(Vo Negovo ime. Nema ni{to {to Nego ne go vozvi{uva i ne Mu izrazuva blagodarnost.)

Ova pısmo e sostaveno od dva dela . Vo prvıot del vernıcıte se povıkuvaat na brat-stvo ı qubov (razgovor).

Prv del

(Vo imeto na Boga, Sé op{tDobro~initel i Milostiv.

Muminite se samo bra}a i vie podobrete gi nivnite odnosi. Sura Huxurat 49 :10

Na lo{otijata vozvrati so dobrina i toa na najdobar mo`en na~in. I }e vidi{ deka neprijatelite stanale vistinski prijateli. Sura Fussilet 41:34

Onie koi {to mo`at svojata lutina da ja sovladaat i mo`at na lu|eto da im prostuvaat-Allah gi saka onie koi {to pravat dobrina. Sura Al-i Imran 3:134)

Prıstrastnosta, ınaetot ı zavıstta se prı~ına za razdor, podelba , pakost ı neprı-jatelstvo. Od gled{teto na vıstınata ı mu-drusta na ıslamot, od poedıne~nıot, op{te-stvenıot ı duhovnıot `ıvot toa e otfrleno kako grozno ı {tetno nasılstvo.Za ~ove~kı-ot `ıvot toa e otrov.

Od mnogute pravci na ovaa vistina }e objasnime samo {est.

Prv pravec: vo pogled na vistinata, pristrasnosta, inaetot i zavista prdstavu-vaat zulum (nasilstvoto).

Ej ti nepraveden i okruten ~oveku, ti koj {to gai{ pakost i neprijatelstvo sprema mu’minot, treba da znae{ kolku golem nasil-nik e ~ovekot koj saka da potopi brod ili da zapali ku}a vo koja se nao|a{ i ti so devet nevini lu|e i eden zlo~inec. ]e vika{ tol-ku mnogu, duri negoviot zlo~in da se ~ue do neboto. Duri ako vo toj brod se nao|a i samo edna nevina li~nost i devet zlo~inci toj brod po nikakvo zakonsko pravo ne smee da se potopi.

Isto taka vo teloto na mu’minot {to pretstavuva edna ku}a Rabbanieva i brod Illahiev, vo koj {to se nao|aat ne devet tuku sigurno dvaeset ~isti osobini sprema Imanot, Islamot i ubavite sosedski odnosi, za edna osobina koja {to ti e {tetna i ne ti se dopa|a, da mrazi{, da bide{ neprijatel i da posakuva{ da se potopi, da se zapali ili da se uni{ti duhovnoto telo na taa ku}a na toa telo e isto taka podlost i svirepo nasilstvo.

Vtor pravec: Poradi toa i vo pog-led na mudrosta i razumot, pristrasnosta, inaetot i zavista predstavuvaat zulum.

Poznato e deka zlobata i qubovta se sprotivnosti kako svetlosta i temninata. Obete se vo potpolna smisla sprotivni edna na druga i ne mo`at da se najdat zaedno .

Vo kolku muabetot (qubovta) poradi svojot prioritet vistinski se najde vo edno srce, toga{ neprijatelstvoto figurativno se pretvoruva vo so`aluvawe.

Da mu’minot go saka svojot brat i treba da go saka, no pordi lo{oto vo nego toj samo go so`aluva, se trudi toa da go popravi , no ne so sila tuku so dobrina. Poradi toa vo eden jak hadis se veli: “Eden mu’min ako mu se naluti na drug mu’min, ne smee da bide lut so nego pove}e od tri dena!” Vo kolku pak pri~inite na nepri-jatelstvoto preovladuvaat i vo potpolnost se najdat vo edno srce, toga{ muabetot (qubovta) stanuva la`na (figurativna) i prima forma na dvoli~nost i ulizuvawe.

Ej ti nepraveden i zloben ~oveku! Mnogu golem zulum e da bide{ neprijatel i pakosen kon svojot bratot mu’min. Ako veli{ deka bezvrednite i sitni kam~iwa se povredni od ]abeto i pogolemi od Xebeli Uhud, }e poka`e{ golema i grozna nes-vesnost. Isto taka ako ima{ pamet }e raz-bere{ deka mnogute osobini na muslimanite kako {to se Iman koj e vo forma na ]abe i Islam koj e golem kako Xebeli Uhud baraat qubov i sloga vo Imanot i Islamot. Dodeka izbirame i se vrtime kon sitnite nedo-statoci {to predizvikuvaat neprijatelstvo sprema mu’minot i {to se vo forma na kam-~iwa pretstavuvaat vo golem stepen okrut-nost, nedorazbirawe i mnogu golem zulum.

Vo Imanot, veruvaweto vo edinstvenosta na Boga, bara i site srca da bidat edno. No edinstvoto vo verbata bara i edinstvo vo op{testveniot `ivot. Dru`ej}i se so edna li~nost od ista ~eta }e razbere{ deka kon taa li~nost se razviva prijatelski odnos i bidej}i se nao|ate pod zapovedta na ist komandant pome|u vas postoi prijatelska vrska i u{te ako se nao|ate vo isto naseleno mesto kon nego }e po~uvstvuvate bratski odnos. Da ti toa ne mo`e{ da go odrekne{, me|utoa so nurot i razumot koj ti dava Iman i so brojot na Bo`jite imiwa koi ti pokaa`uvat i na {to ti uka`uvaat postoi edinstvo, sloga i bratska povrzanost.

Na primer i na obajcata stvoritelot vi e:

· Eden (Halik),

· Vladetelot e eden (Malik),

· Obo`avaniot vi e eden (Mabud),

· eden Snabduva~ (Rezak), eden eden, eden i se do iljada i eden e ist. Poradi toa i

· Pejgamberot vi e ist,

· Verata vi e ista,

· ]abeto vi e isto, isto do sto i edno isto.

· Poradi toa seloto vi e isto,

· Zemjata vi e ista

· Rodinata vi e ista

isto do deset edno te isto.

Tolku isto i edno posakuvaat i Vahdet i Tevhid (Bo`joto edinstvo), ednodu{nost, sloga, qubov i bratstvo. I duri postojat duhovni sinxiri koi {to gi povrzuvaat uni-verzumot i nebeskite tela vo nego da se od-bere ne{to slabo kako paj`ina {to }e bide pri~ina za razdor i podelba, zloba i nepri-jatelstvo i na toj na~in sprema mu’minot }e se odnesuva pakosno i neprijatelski. Kol-kavo e nepo~ıtuvaweto prema edinstvoto i omaluva`uvaweto prema bratstvoto i vo koj stepen toe e zulum i nepravda kon taa bratska povrzanost }e razbere{ samo ako srceto ne ti e zamreno i umot zgasnal.

Tret pravec : vrz osnova na tajnata na ajetot

(Nitu eden gre{nik nemo`e da gi zeme tu|ite grvovi vrz sebe. Sura En-am 6:164)

{to izrazuva potpolna pravda ako kon mu’minot poradi edna negova lo{a osobina se odnesuvame neprijatelski i so prezir {to vo sa{nost pretstavuva negirawe i otfrlawe na negovite dobri i ubavi osobini, toga{ toa e golema nepravda.

Isto taka so silata na ajetot

(Sigurno e deka ~ovekot e mnogu lo{. Sura Ibrahim 14:34)

se tvrdi deka vo kolku poradi zamerka i omraza kon eden mu’min, neprijatelstvoto se pro{iruva i na drugite rodnini od negovoto semejstvo toga{ toa pretstavuva golem zu-lum. Ako [erijatot i islamskata mudrost te predupreduvaat na toa, kako toga{ }e se smeta{ za praveden i }e re~e{ “Jas sum vo pravo!”

Vo pogled na vistinata pri~inite na neprijatelstvata, lo{oto i zloto se zbieni i neproyirni kako zemja i ne mo`at da se prenesat i reflektiraat na drug. No sosema e drugo ako nekoj gi prifa}a niv i napravi zlo. Dobroto koe e pri~ina za qubov e Nur, kako {to i qubovta e sila. Nivnata osobina e prene-suvawe i reflektirawe na drug. Poradi toa i pogovorkata glasi: “I prijatelot od prijatelot e prijatel” i u{te edna narod-nata pogovorka koja veli : “Zaradi qubov na edno oko se sakaat pove}e o~i”, ovaa pogovorka e poznata vo pove}e jazici.

Ej ti okruten ~oveku! bidej}i vistinata e vakva, vo kolku si praveden }e razbere{ kolku e sprotivno na vistinata da poka`e{ i odgleduva{ neprijatelstvo kon nedol-`niot rodnina ili brat na ~ovekot kogo mrazi{.

^etvrt pravec: I vo odnos na indi-vidualniot `ivot, pristrasnosta, inaetot i zavista predstavuvaat zulum.(nasilstvo).

Poslu{aj nekolku principi koi se osnova na ovoj pravec:

Prv: Vo kolku smeta{ deka tvojata profesija i tvoite idei se ispravni, ima{ pravo da re~e{: “Mojata profesija e is-pravna “ ili “Podobra od drugi” me|utoa nema{ pravo da re~e{ “Samo mojata pro-fesija e ispravna”. So tajnata :

(Doroto oko sramnite raboti ne gi gleda, lo{oto oko gi bara nedostatocite kaj drugi. Ali Mâverdî, Edebü'd-Dünyâ ve'd-Dîn, s.10; Dîvânü'ş-Şâfiî, s.91.)

Tvoite okrutni pogledi, bezna~ajnite i pristrasni razmisluvawa i idei ne mo`at da bidat presudni. Profesijata na nekoj drug ne mo`e da ja osudat kako neispravna.

Vtor: Ona {to e pravilno da stori{ e: Sé {to }e ka`e{ da bide vistina . Me|utoa nema{ pravo sekoga{ da ja zboruva{ vis-tinata” bidej}i kaj ~ovekot koj {to ne e so ~isti i plemeniti misli kao tebe, mo`e da predizvika revolt, sprotivi reakcii i da go naluti.

Tret: Vo kolku saka{ da stori{ neprijatelstvo toga{ stori go toa sprema neprijatelstvoto vo tvoeto srce, probaj toa da go iskorne{ od svoeto srce. Pokraj toa probaj da gi prevospita{ onie koi na tebe ti nanesuvaat najpove}e zlo, odnosno svojot ne-fs (nagon), koj e sklon za nanesuvawe na nefsani (nagonski) strasti i haram (zabra-neti) `elbi. Za qubov na toj zloben nefs nemoj da bide{ neprijatel na mu’minot . Vo kolku saka{ da poka`e{ neprijatelstvo stori go toa kon nevernicite i }afirite, bidej}i niv gi ima mnogu, bidi niven nepri-jatel. Vo kolku saka{ da go pobedi{ pro-tivnikot, na negovoto zlo vozvrati so dobro, vo kolku i ti vozvrati{ so lo{o, toga{ ne-prijatelstvoto i omrazata }e se zgolemat. Ako i na izgled bide pobeden, vo srceto zlobata i neprijatelstvoto }e prodol`at. Vo kolku pak vozvrati{ so dobro nepri-jatelot }e se pokae i }e ti stane prijatel. Prema praviloto:

(Ako mu napravi{ dobrina na nekoj dobar i plemenit ~ovek toga{ nego }e go pridobie{, ako mu napravi{ dobrina na nekoj lo{ ~ovek toga{ toj stanuva po neposlu{en . (Vidi-Orfü't-Tayyib fî Şerhi Dîvâni't-Tayyib, s.387.))

Karakteristika na mu’minot e da bide plemenit. So tvoeto dobrodetelstvo ti go pridobiva{. Ako e na izgled lo{ vo pogled na imanot e dostoinstven. Mnogupati se slu~uva zboruvaj}i na lo{ ~ovek :”Ti si dobar ti si dobar “ i toj navistina }e se podobri. Na dobriot ~ovek ako mu se veli : “Ti si lo{, ti si lo{“ toga{ toj navistina }e stane lo{. Ako e taka toga{ poslu{j gi Kur’anskite sveti principi:

(Koga }e se sretnat so prazni zborovi i so lo{ odnos na drugi, tie si zaminuvaat so~uvuvaj|i go svoeto dos-toinstvo i svojata plemenitost. Sura Furkan 25:72

Ako niv gi oprostite i im gi progledate nedostato-cite bez somnenie znajte deka Allah e onoj koj {to mno-gu oprostuva i e naj milostiv. Sura Tegabun 64:14)

bidej}i sre}ata i spasot se vo niv.

^etvrt: Tie {to se zlobni i vo koi postoi neprijatelstvo, pravat zulum i se nafrluvaat vrz Allahovit rahmet, vrz bratot mu’min i vrz svojot nefs. Podlosta i neprijatelstvoto go doveduvaat nefsot do bolno stradawe. ^ovekot go izma~uva svojot nefs i mu nanesuva zulum i stradawe, {to nastanuvat gledaj}i gi blagodetite na pro-tivnikot i od bolkite {to se predizvikani od strav. Ako pak neprijatelstvoto se javi od zavist i qubomora, toga{ toa e potpolno stradawe, bidej}i zavista najprvo zavi-duva~ot go izigruva, go gori i kr{i. Me|utoa onoj kon kogo e upatena qubomorata }e ima neznatana {teta ili voop{to }e ja nema.

Na~in na osloboduvawe od zavist

Neka zavidliviot podrazmisli za krajot na ona {to zaviduva. ]e razbere deka ubavinata, silata i goleminata {to mu pri-pa|aat na konkurentot se privremeni, dava-at malku polza, a mnogu maka. Ako pak se odnesuva na Ahiretskite osobini, na niv i onaka nemo`e da se zavidi. Ako duri i na niv im zaviduva toga{ takov ~ovek voedno e i licemer {to ahiretskata zarabotuva~ka ja uni{tuva na ovoj svet, ili pak smeta deka li~nosta na koja e qubomoren e licemer i taka ~ini nepravda i zulum. Ako na kon-kurentot mu se slu~i nesre}a toj ~uvstvuva zadovolstvo i ne se raduva na negovite nimeti, tuku se luti na Bo`jata sudbina {to mu gi dodelila. Kako da ja kritikuva sud-binata i se protivi na Allahoviot rahmet. Onoj {to ja kritikuva sudbinata udira so glavata na nakovalana i ja kr{i glavata. Onoj {to go kritikuva rahmetot se li{uva samiot sebe od rahmet.

Kakva e taa sovest,koja pri toa da ne e rasipana i koj insaf mo`e da izdr`i vzaemno neprijatelstvo i gnev od godina dena , koi {to od druga strana ne se vredni nitu eden den da se spomenuvaat. No za zlo koe {to ti doa|a od bratot mu’min, ne mo`e{ da go osudi{ samo nego, bidej}i:

Prvo: vo toa zlo ima udel i samata sudbina. Toj del na sudbinata treba da se izdvoi i so razbirawe toj del da se vozvrati.

Vtoro: oddeluvaj}i go udelot na nef-sot i [ejtanot (\avolot) kon taa osoba ne treba da se odnesuva neprijatelski, tuku so so`aluvawe na porazen nefs i da se ~eka pokajuvawe.

Treto: ti sogledaj go nedostatokot na svojot nefs, kogo ne go gleda{ ili ne saka{ da go vidi{ pa eden del daj mu i nemu. Ako na preostanatiot mal del odgovori{ i postapi{ velikodu{no, oprostuvaj}i so toa najsigurno i najbrgu }e go pobedi{ nepri-jatelot, }e se spasi{ od zulumot i {tetata. Vo sprotivno }e bide{ kako ludiot pijan Evrein koj par~iwata na stakloto i mrazot gi kupuva so dijamanti i sprema ovozemnite predmeti se odnesuva al~no i so pakost kako da ve~no }e ostane na ovoj Svet. Ova e navistina stra{na svirepost i ludilo.

Ete, ako se saka{ samiot sebe, ne dozvoluvaj vo tvoeto srce da vleze {tetno neprijatelstvo i ideja za osveta. Vo kolku pak vo srceto ti postoi vakvo ne{to ne slu{aj {to ti zboruva tuku poslu{aj {to veli sledbenikot na vistinata Hafz’i [iraz:

odnosno: ”Svetot ne e takva imovina koja e vredna za rasprava .“ Poradi toa {to e privremen i minoven pa nema vrednost. Ako ogromniot svet e takov toga{ }e rzbere{ kolku se ovosvetskote raboti sitni i bez-vredni ....U{te rekol :

“Dva zbora tolkuvaat i zarabotuvaat spokojstvo na dvata sveta: Sprema prijatelot da se odnesuva{ golemodu{no i plemenito, a sprema neprijatelot mi-roqubivo.”

Ako re~e{: “Voljate ne e vo moi race i vo mojot karakter postoi neprijatelstvo, te{ko me povredija i nemo`am da se otka-`am!”

Odgovor: Vo kolku lo{iot karakter i gnasnite osobini ne do{le do izraz, ne do{lo do gibet (ogovarawe) i vo kolku gi razbere{ svoite gre{ki toga{ ne mo`e da ti napakosti . Bidel}i voljata ne e vo tvoi race i nemo`e{ da se otka`e{, a tvoeto razbirawe na sopstvena vina {to e eden vid na duhovno pokajuvawe, eden vid na skriena tevba i premol~en neiska`an istigfar i tvoeto sva}awe deka ne si vo pravo }e te spasat od lo{otijata na tie tvoi osobini na zavist i qubomora. I onaka ovoj del od pismoto go napi{avme za da se postigne duhoven istigfar (pokajuvawe) nepravdata da ne se smeta kako pravda. Protivnikot {to e vo pravo da ne se tretira kako nepraveden.

Eden nastan {to zaslu`uva vnimanie

Edna{, kako posledica na ovaa pakosna i zlobna pristrasnost vidov kako eden pobo`en Alim potcenuva drug iskren Alim samo zaradi toa {to ne se soglasuva so negovite politi~ki idei i razmisluvawa, go potcenuva go omalova`uva pa duri i go optu`uva za neverstvo, dodoeka mu’nafikot (licemerot) {to se soglasuva so negovite politi~ki razmisluvawa so po~it go uveli~uva. Ete od vakvite stra{ni posle-dici na politikata se ispla{iv i si rekov: “Euzubillahi mine{{ejtanivessijase” i od toga{ se povlekov od politi~kiot `ivot.

Petti pravec: Objasnuva deka inaetot i pristrasnosta za op{testveniot `ivot se mnogu {tetni.

Ako se ka`e: kako {to e vo hadisot re~eno :

(Razmisluvawa, diskusiite i razli~nite tolkuvawa na mojot Ummet predstavuvaat bo`ji blagoslov za nego. (za Ummetot))

[to se odnesuva do raznovrsnosta taa iziskuva pristrasnost. Poradi toa bolesta na pristrasnosta go spasuva ugneteniot (nizok) sloj na narodot od zlobata na visokiot tiranski sloj. Bidej}i ako visokiot sloj na eden grad ili selo se obedini i postigne soglasnost }e go pogazat ugneteniot nizok sloj. Vo kolku dojde do nivnata podelba niskiot sloj }e se prikloni kon ednata strana i taka }e se spasi. Osven toa poradi raspravii i raznovrsni idei vistinata vo potpolnost doa|a do izraz.

Odgovor: Na prvoto pra{awe odgo-varame: Raznovrsnosta za koja se zboruva vo hadisot e pozitivna, odnosno sekoj se trudi svojot pat da go popravi i podobri, no ne so rasipuvawe i uni{tuvawe na drugite tuku so nivnoto podobruvawe i popravawe. No vo kolku se raboti za negativna raznovrsnost i podelba: Premnogu e pakosno, podmolno i neprijatelski da se uni{tuva i upropastuva drugiot. Toa vo hadisot e odbieno i ne e priznato. Bidej}i onie koi me|usebno se mrazat ne mo`at da ostvarat pozitivni odnosi.

Na vtoroto pra{awe odgovarame: Vo kolku raznovrsnosta i pristrasnosta se vo imeto na pravdata, toga{ na tie {to se vo pravo toa mo`e da im bide mesto za uto~i{te. Me|utoa dene{nata {tetna pristasnost i podelenost koja e vo imeto na nefret (omraza) e takvo mesto za uto~i{te na onie {to ne se vo pravo i ne mo`e da bide to~ka za potpırawe. Ako [ejtanot (\avolot) dojde kaj podmolniot ~ovek koj {to e ıstomıslenık so ednata strana, pomagj}i mu prı toa vo ideite u{te pove}e go naveduva na oddeluvwe, takov ~ovek }e mu bide blagodaren na [ejtanot. Vo kolku pak na sprotivnata strana mu prijde ~ovek kako Melek (Angel), onoj zavidliviot kon nego }e poka`e golema nepravda i ha{a! (naprotiv!) }e go prokolnuva.

Na tretoto pra{awe odgovarame: Vo kolku diskusijata e vo ime na pravdata i vistinata, zaedno i usoglaseni vo celta i su{tinata, a se razminuvaat samo vo pri~i-nite, pritoa uka`uvj}i na sekoj vistinit pravec, }e bide vo slu`ba na pravoto i vis-tinata. Me|utoa od pristrasni i podmolni diskusii na voobrazeni i gordi {to se za slava i istaknuvawe, za nefsot {to stanal surov i tvrdokoren nema sjaj na vistinata, od niv izbiva nered i omraza. Bidej}i ako e potrebno da diskutiraat za zaedni~kite celi na zemjinata topka, nivnite idei ne mo`at da najdat zaedni~ka to~ka. Bidej}i ne se vo ime na pravdata, odat prekumerno i nemaat granici, stanuvaat pri~ina za pode-lbı koi ve}e ne mo`at da se soedinat. Sostojbata vo svetot e svedok za ova.

Zaklu~ok:

(Za Allah da se saka, za Allah da ne se saka i za Allah da se nareduva.)

Deka ovie visoki zakoni ne se principi na odnesuvawe, razdorot i razedi-nuvaweto bi zele {iroki razmeri.

Da, ako ne se ka`e :

(ZA Allah da ne se saka i za Allah da se nareduva.. Buharî, Îman: 1;Ebû Dâvud, Sünnet: 2; Müsned, 5:146)

i tie principi ne gi zeme vo obzir, sakaj}i da se postapi pravedno }e se napravi nepra-vda (zulum).

Nastan od koj treba da se izvde pouka

Edna{ Imam-i Ali Radijallahu Anh, frlil eden nevernik na zemja. Koga ja isukal sabjata i sakal da go ubie, never-nıkot go pluknal Alıja, toga{ toj go ostavil nevernikot i ne go ubil.

]afirot (nevernikot) go pra{al:” zo{-to ne me ubie{“, a Alija mu odgovoril: “Sa-kav da te ubijam vo imeto na Allah x.{. no ti me plukna, a toa vo mene sozdade gnev, vo toa se vme{a i del od mojot nefs i iskrenosta se povredi. Zatoa ne te ubiv.

Na toa }afirot mu odgovori: “Sakav da te nalutam da me ubie{ {to pobrgu, bidej}i vi e verata taka ~ista i iskrena, taa e prava vera (Hak).

I u{te eden nastan koj zaslu`uva vnimanie:

Edana{ eden sudija se~ej}i ja rakata na eden kradec so bes,ne poka`al so`aluvawe, primetuvaj}i go toa negoviot nadle`en go oddale~il od dol`nostta. Bidej}i ako sudijata ja izvr{uval kaznata vo ime na [eriatot i vo ime na Allahoviot zakon, nefsot na sudijata bi trebal da poka`e so`aluvawe, a ne gnev a sudijata bi trebalo da ja ise~e rakata taka da vo srceto ne ~uvstvuva ni bes ni so`aluvawe. Zna~i toj bi dozvolil vo dol`nosta so eden del da se vme{a nefsot i zatoa dol`nosta ne bi uspeal potpolno prvedno da ja izvr{i .

Sostojba na edno op{testvo {to predizvikuva so`aluvawe i edna stra{-na bolest vo op{testvoto {to go raspla-kuva srceto na islamot:

Vo sostojba koga i najprimitivnite plemiwa sva}aat i postapuvaat vo polza na svojot op{testven `ivot odnosno :”Pri pojavuvawe i napa|awe na nadvore{niot neprijatel, go zaboravaat i napu{taat vnat-re{noto neprijatelstvo “, eve vo kakva sos-tojba dostignuvaat tie {to za sebe si mislat deka mu pravat usluga na islamskiot xema-at, dodeka postojat bezbrojni neprijateli gotovi za istovremen napad, tie ne zabora-vaat na svoite vnatre{ni neprijatelstva i na toj na~in podgotvuvaat teren za nepri-jatelskite napadi. Ovaa sostojba e edno poni`uvawe, edno stra{no divja{tvo, edno predavstvo za islamskiot socijalen `ivot.

Edena slu~ka od koja treba da se izvle~e poraka:

Vo edno nomadsko pleme nare~eno Hasenan, se nao|ale dve grupi pome|u koi postoela netrpelivost i borba . Vo tie borbi stradale po pedesetina lu|e, no koga protiv niv }e se dignale drugite plemiwa kako Sipkan i Hajderan, dvete skarani grupi ramo do ramo bi stanale zaedno protiv zaedni~kiot neprijatel i bi go oterale od svojata zemja zaboravaj}i gi svoite vnat-re{ni neprijatelstva.

Ej mu’mini! Znaete li kolkav e brojot na neprijatelot vo vid na plemiwata koi zele zaedni~ki juri{ protiv plemeto {to bile pripadnici na imanot. Mo`bi ima pove}e od sto obra~i koi se eden vo drug. Vie morate protiv sekoj od niv poedine~no i zaedno da se pomagate i zdru`eno da stanete vo odbrana protiv niv. Mo`e li vo bilo koj smisiol da dolikuva na pripadnik na ima-not da go olesni nivnoto napa|awe so podmolna pristrastnost i neprijatelski inaet da vlezat vo mesta koi mu pripa|aat na Islamot. Vnatre vo tie neprijatelski kru-govi, po~nuvaj}i od tie koi se vo dalalet (nedoumie) i onie koi izlegle od verata pa se do svetot na }afirite, se do duwa-lu~kite sostobi i grevovi, postojat mo`da sedumdeset vida neprijateli koi zavzele zaedni~ki stav koj }e vi nanese {teta, edni zad drugi ve nabquduvaat neprijatelski. Tvoeto silno oru`je i tvrdina, tvoeto mesto za begstvo e islamskoto bratsvo. Znaj deka e mnogu sprotivno so sovesta i sprotivno so polzata za Islamot, so sitni neprijatelstva i izgovori da se potkopuva i naru{uva ovaa islamska tvrdina, razbudi se!

Vo Hadisi [erifot se veli: Li~-nostite Sufijan i Dexal, koi vo vreme pred Kijamet }e dojdat na ~elo na razdorot i bezbo`ni{tvoto, polzuvaj}i |i al~nosta i razdeluvaweto na mu’minite i ~ove{tvoto, so minimalen napor i sila }e stvorat nered i smut pome|u lu|eto i }e zavladeat so ogromen islamski svet.

Ej vernici vo kolku ne sakate da padnete pod ropstvo i da bidete poni`eni, vrazumete se, vlezete i sokrijte se vo svetata tvrdina,

(Mu’minite mo`e da bidat samo bra}a ,Sura Huxurat 49:10.)

od zulum}arite koi se polzuvaat od va{ite nesoglasuvawa, vo sprotivno ne }e mo`ete da gi so~uvate va{ite `ivoti i da gi odbranite svoite prava. Grozno e duri i koga davajca junaci se davat, toga{ i dete mo`e da gi sovlada. Ramnote`ata na vagata na koja i na dvete strani se nao|aat dve ednakvo uravnote`eni planini i sitni kam~iwa mo`at da ja rasipaat taa ram-note`a podigaj}i ja ili spu{taj}i ja ednata planina.

Ete vie vernici! Poradi va{ata lakomost, grabe`livost i neprijatelska-ta razdvoena pristrasnost silata }e vi se smali na nula i }e bidete pergazeni. Vo kolku mislite na svojot socijalen `ivot, neka ovoj visok princip:

("Povrzanosta pome|u mu’minite, e kako zgrada koja gi dr`i povrzano site svoi delovi." Buharî, Salât: 88; Edeb: 36; Mezâlim: 5; Müslim, Birr: 65; Tirmizî, Birr: 18; Nesâî, Zekât: 67; Müsned, 4:405, 409.)

bide va{ `ivoten princip: Spasete se od duwalu~kata beda i ahiretskite maki.

[esti pravec:

Duhovniot `ivot i tvrdinata na ibadetot se potresuvaat od neprijatelstvoto i inaetot, bidej}i “Iskrenosta“ {to e sredstvo za osloboduvawe i sredstvo za spas se gubi. Ako eden zagri`en privrzanik so svoite dobri dela saka sekoga{ da bide nadmo}en od svojot protivnik, toga{ vo iskrenosta so svoite dela spram Allah x.{. ne mo`e da bi-de mnogu uspe{en. Pri donesuvawe na od-luka i postapka ja izbira pristrasnosta, ne mo`e da bide praveden. Ete iskrenosta i pravednosta koi se temeli na postapkite i dobrite dela se gubat poradi omrazata i neprijatelsvoto.
Ovoj {esti pravec e mnogu dolg, bidej}i momentalnite na{i mo`nosti se mnogu mali i nie ovoj pravec go izlo`ivme skrateno.

* * *

Vtor del

(Kolku li `ivotni ima koi {to ne gi izdr`uva{ (odgleduva{).Bog gi izdr`uva i niv vas i Toj e Onoj {to sé slu{a i sé znae. Sura Ankebut 29:60.)

Ej, vie vernici! ( koi ste so Iman) Od dosega{nite tekstovi si razbral kolu e {tetno neprijatelstvoto. I razberi deka kolku {to e omrazata {tetna za islamskiot `ivot isto ı al~nosta e pogubna bolest. Al~nosta e pri~ina za beda i nosi nesre}a, poni`uvawe, siroma{tvo i nema{tija. Od site narodi evrejskiot narod so najgolema al~nost bezglavo se streme{e kon ovoj svet, poni`uvaweto i bedata na ovoj narod se naj-golem dokaz kon ova pravilo. Al~nosta vo `iviot svet, po~nuvaj}i od naj{irokiot krug pa se do najmalata edinka, poka`uva nega-tivno vlijanie. Pokornoto barawe na r’sk (obskrba, snabduvawe), naprotiv pretsta-vuva izvor na spokojstvo i sekade pret-stavuva pozitivno vlijanie. Ete, rastenijata i steblata koi {to davaat plodovi se eden vid od `iviot svet koj {to e zavisen od r’skot (snabduvaweto), spokojno i zadovolno stojat i ~ekaat i zatoa {to ne poka`uvaat al~nost nivniot r’sk (snabduvawe) tr~a prema niv i ishranuvaat mnogu pove}e potomci odkolku `ivotnite. [to se odnesuva do `ivotnite tie al~no tr~aat kon svojot r’sk (oskrba , snabduvawe) i kako posledica na toa pote{ko i so polno maki dospevaat do nego i voedno go navo|aat nedovolno. Vo krugot na `ivotonskiot svet, snabduvaweto od riznicata na so milost dozvolenost i so sovr{en i prijaten r’sk na tie mladi koi so jazikot na slabost i nemo}nost poka`uvaat pokornost, od edna strana i od druga strana neprijatniot i lo{ r’sk do koj ne dozvoleno i so polno te{kotii dova|aat stra{nite divi `ivotni koi al~no go napa|aat svojot r’sk, ni poka`uva deka al~nosta i grabe`livosta se pri~ina za beda i nema{tija, a deka pokornoto i zadovolno prifa}awe na ona {to se dava e razlog za rahmet/milost.

Evrejskiot narod koj {to vo ~ove~kiot krug najpove}e od site narodi al~no se lepe{e i so qubov se vrzuva{e za ovosvet-skiot `ivot i prima{e {lakanica na poni`uvawe i ugnetuvawe od site narodi kako i ma~ewe i predavstvo na toj narod poradi nedozvoleniot kapital steknat po zabranet pat so kamata. Do ovoj kapital makotrpno dova}aat, a od nego li~no nemaat nikakva korist osven blagajnicite na tie pari , poka`uvaat deka grabe`livosta i al~nosta se izvor na poni`uvawe i gubewe. Postjat mnogu na~ini koi zboruvaat za toa deka al~niot ~ovek sekoga{ e vo gubitok i deka pogovorkata:

(Arogantnosta i rasipni{tvoto se pri~ina za neuspeh.)

od strana na site e op{to prifatena kako univerzalna vistina. [tom e toa taka ako ja saka{ mnogu imovinata, bogatstvoto, baraj gi no ne so al~nost tuku so umnost za da ti bide dadeno pove}e.

Zadovolnite i umerenite vo sporedba so al~nite i grabe`livite se sli~ni na dve osobi koi {to vleguvaat vo priemnite odai na eden golemec. Edniot od niv si veli vo sebesi mene mi e dovolno samo da me primi, samo da se spsam od nadvore{not stud, duri i poslednotomesto da mi go dadat za mene e ~est. Vtoriot ~ovek kako da ima nekakvo pravo i kako da mora site nego da go po~i-tuvaat so drskost veli: “Mene treba da mi go dadat najgornoto mesto “, toj drsko vleguva so o~ite vpereni kon najvisokoto mesto sakaj}i da go dostigne. Me|utoa doma}inot go vra}a i mu go dodeluva najniskoto mesto i namesto da bide blagodaren vo srceto se luti i ne samo {to e nezadovolen tuku i go kritikuva doma}inot. A i doma}inot sprema nego postanuva laden uka`uvaj}i mu ja svjata odbojnost. Prviot ~ovek vleguva so skromnost i saka da sedne na najdolnoto mesto. Taa negova umerenost mu se dopa|a na doma}inot i mu veli: “Poveli na pogornoto mesto da sednete” i toj odej}i negovata blagodarnost i zadovolstvo se zgolemuvaat.
Ete svetot e edna golema odaja na milo-stlivost, povr{inata na zemjata e edna sof-ra (trpeza), stepenite na r’sk se kako mes-tata za sedewe vo odjata .

I vo najmalite raboti sekoj mo`e da go oseti lo{oto vlijanie na al~nosta. Na primer koga dvajca prosjaci baraat ne{to, onoj vo svoeto srce }e oseti odbojnost i `elba ni{to da ne mu dade na onoj {to al~no i so sila bara, a na drugiot koj {to e miren }e se so`ali i vo srceto }e oseti potreba da mu doeli ne{to.

Isto taka, na primer nave~er ako ima{ nesonica, vokolku ostane{ miren sonot mo`e da ti dojde, no vokolku po sekoja cena ska{ da zaspie{ i si veli{:”Aman samo da legnam, aman smo da zaspijam”, toga{ tvojot son vo potpolnost }e se izgubi .

Ili na primer so nestrpenie ~eka{ nekogo od kogo o~ekuva{ ne{to va`no i vo sebesi si veli{: ” U{te ne dojde, zo{to ne dojde” taka velej}i tvojata nestrplivost se gubi stanuva{ i si odi{. Ako posle edna minuta toj ~ovek dojde, toga{ dolgo o~ekuvaniot ishod se rasipuva.

Tajnata na site ovie zbidnuvawa e slednata: Kako {to za postanokot na lebot potrebna e niva, seewe, `neewe, vodenica, pekara itn. Taka i vo ureduvaweto na site raboti postoi mudra vnimatelnost i predostro-`nost. Poradi svojot instinkt ~ovekot ne mo`e da se vladee stalo`eno i vnimatelno odnosno ne mo`e da se vladee spored duhovnite skalila na taka poredenite rabo-ti. Toj ili }e preskoknuva po tie skalila i }e padne ili pak }e izostavi nekoe skalilo i nema da stigne do celta.

Ej vie, bra}a, zbrlaveni so gri`i za snabduvawe i so sredstvata za `ivot,opieni so al~nosta za ovoj svet, bidej}i e al~nosta vaka {tetna i pretstavuva zlo i kako na patot na al~nosta prifa}ate sekakvo poni-`uvawe i pri toa ne gledate {to e halal (dozvoleno), a {to haram (zabraneto), pri-fa}ate sekakva stoka i pri toa `rtvuvate mnogu od toa {to vi e potrebno za ahi-retskiot `ivot, vie pri toa go otfrlate ze}atot, koj e eden va`en del (ru}un) od islamskite principi! Me|utoa ze}atot e pri~ina za beri}et i za ottrgnuvawe na nesre}ite. Onoj koj {to ne dava ze}at vo sekoj slu~aj }e izgubi del od svojot imot vo vrednost od ze}atot ili pak nepotrebno }e ja dade ili }e mu se slu~i nekoja nesre}a koja }e mu ja zeme.

Vo pettata godina od prvata svetska vojna vo eden vistinski son bev pra{an: “Zo{to na Muslimanite im se slu~uva ovoj glad, nestanok na imotot i ovie te{ki fizi-~ki maki?” Vo sonot odgovoriv:”Vozvi{eniot Hak bara eden del do imotot koj {to ni go dava (Zabele{ka 1: Odnosno od godı{nata rekolta na `ıtoto ılı slı~no na `ıtoto se dava edena desetina), a od drug del na imotot edna ~etiriesetina (Zabele{ka 2: Odnosno od ~etırıeset dela koı tı bea dadenı, sekoja godına da trguva{ ı da zarabotuva{ ılı so zgolemuvawe na `ıvotınskoto potomsvo, voglavno dava novı deset dela) seto toa kako bi ni dalo mo`nost da ja zarabotime dovata na siromasite i voedno da go spre~ime nivniot gnev i nivnata omraza. Nie pak poradi na{ata al~nost ne dadovme ze}at. Vozvi{eniot Hak zede od toj nasobran ze}at 30 delovi od 40 i od 10 delovi 8.

U{te sekoja godina bara{e od nas gladuvawe vo koe ima sedumdeset mudrosti. Nie se so`alivme na svojot nefs i ne mo`evme da ja podneseme ovaa preodana glad vo koja se u`iva. Vozvi{eniot Hak kako kazna ni dade so maka na nekoj na~in da patime (gladuvame) i pri toa da ne prati nesre}a i nema{tija od sedumdeset stra-ni.....Pri toa od nas bara{e vo tek na dveset i ~etiri ~asa da obavuvame ubavi, voz-vi{eni, sveti i korisni Rabbanievi pro-pisi. Nie bevme mrzlivi i ne gi obavuvavme tie propisi i molitvi. I toj eden ~as go spoivme so drugite ~asovi i go potro{ivme beskorisno. Vozvi{eniot Hak kako kefaret (otplata) za toa ni dade pet godini so u~ewe (obuka) i naredbi (propisi) i tr~awe da go obavuvame toj namaz” si rekov.

Potoa se osvestiv, razmisliv i razbrav deka vo toj viziski son postoi edna mnogu golema vistina. Kako {to e doka`ano i objaveno vo dvaeset i pettiot zbor, na tema sporeduvawe i civilizacija so Kur’anskite zakoni vo op{testveniot `ivot na ~ovekot, korenot na sekoja nemoralnost i site konflikti se nao|aat vo ovie dve re~enici :

Prva:”Jas da bidam sit, a drugite i ako umrat ne mi e gri`a”

Vtora: “Ti raboti, a jas }e jadam”

Ona {to gi prodol`uva ovie zborovi i gi vrednuva e protekot na kamatata i otfrluvaweto na ze}atot.

Edinstveno re{enie koe {to }e gi izle~i ovie stra{ni nedorazbirawa vo dru{tvoto e sproveduvawe na ze}atot po edno op{to pravilo, potoa neminovnosta na postoeweto na ze}atot i zabranata na kamatata.

Pri toa ze}atot e najzna~aen stolb za prodol`uvawe na ~ove~kiot `ivot i toa ne samo za poedini li~nosti i posebni zdru`enija. Sigurno e deka najva`niot rukun za sre}en `ivot na celoto ~ove{tvo gle-dano vo op{to e ze}atot.

Vo op{testvoto postojat dva sloja bogati i siroma{ni. Zakonot e toj koj }e obezbedi bogatite da bidat milostivi i dobronamerni sprema siroma{nite, a siro-ma{nite sprema bogatite da iska`uvaat po{tuvawe i poslu{nost. Vo sprotivno, od ozgora vrz glavite na siromavite sleguva nasilstvo i ugnetuvawe dodeka od siro-ma{nite sprema bogatite se javuva omraza i dova|a do pobuna....Ovie dva sloja na op{t-estvoto sekoga{ se nao|aat vo duhovna vojna i vo eden sosema izme{an konflikt. I taka kako prodol`uvawe po~nuva da se gu{i vo vojnata pome|u trudot i kapitalot, sli~no na ona vo Rusija.

Ej vie plemeniti i sovesni!..i vie plemeniti i dobro~initeli! ! ^ovekot ima trikratna {teta vokolku davaweto ne e vo ime na ze}atot. Ponekoga{ imovinata si odi beskorisno . Bidej}i {tom ne dava{ vo ime na Allah, toa bi zna~elo deka saka{ blagodarnost, kutriot siromav go nosi{ vo sostojba na ropstvo i blagodarnost i pri toa ostanuva{ bez negovite vredni dovi (mo-litvi). Pri toa i imotot koj {to vo sa{nost e vo sops-tvenost na Vozvi{eniot Hak, kade {to ti si samo slu`benik koj {to ja dostavuva do negovite robovi, go smeta{ za svoj i pri toa ~ini{ neblagodarnost vrz Allahovite nimeti (blagodeti).

Vo kolku imotot go dava{ (deli{) kako ze}at, zatoa {to e vo ime na Allah, zara-botuva{ sevap i poka`uva{ blagodarnost vrz Allahovite nimeti (blagodeti). Duri i onoj zavisen ~ovek, bidej}i nema da bide primoran da ti se ulizuva (dodvoruva) nema da mu bide skr{eno dostoinstvoto, negovata dova (molitva) za tebe }e bide magbul (usli{ana).

Da, ako se sporedi kade se nao|a zarabotuvaweto na {tetata kako {to se dvoli~nosta i slavata so vlo`uvawe i poni`uvawe so davawe na ze}at ili mo`da so davawe na nafila (dobrovolno so cel na pravewe na dobro delo) ili pak vo nekoj drug oblik? A kade e pak praveweto na seta taa dobrina vo imeto na ze}atot i pri toa izvr{uvawe na farzot (obvrska koja mora da se izvr{i), kako i sevapot i iskrenosta i zarabotuva~kata na magbul dova?

("Slaven da si Gospode! Nie go znaeme samo ona {to Ti ne nau~i. Navistina samo Ti si séznaen i mudar. Sura Bakara 2:32

Gospode! Mu’minite se kako kamewa na edna zdrava zgrada, se potpiraat eden vrz drug i me|usebno si davaat sila.

" Zadovolstvoto od toa {to ~ovekot go poseduva (kolku i da egolemo ili malo) e najgolemo bogatstvo. [Süyûti, el-Fethü'l-Kebîr, 2:309).)

* * *

OZBORUVAWE

(Vo Negovo ime. Nema ni{to {to Nego ne go vozvi{uva i ne Mu izrazuva blagodarnost.)

So toa {to i ako samo eden ajet spa|a vo primerite koi se odnesuvaat na nasil-stvoto i ozboruvaweto vo pettata to~ka na Prviot zrak na svetlinata (zra~ewe) {ua na Prviot plamen {u’le na dvaeset i pettiot zbor, na {est ~udesni na~ini iska`uva gna-sewe i ne nao|a potreba za nikakvo objas-nuvawe, osven {to potpolno poka`uva deka ozboruvaweto spored kur’anot e ne{to mnogu grozno. Da, posle kur’anskoto objasnuvawe, nema potreba za nikakvo drugo objasnuvawe.Eve vo ajetot:

("Dali nekoj od vas bi osetil zadovolstvo koga bi go jadel mesoto na svojot mrtov brat?" Sura Huxurat 49:12)

Kur’anot preku {est stepeni, strogo go zabranuva ozboruvaweto. Koga ovoj ajet se odnesuva na onie {to pravat gibet, odnosno ozboruvaat, toga{ ajetot dova|a so slednite zna~ewa:

Se znae deka Hemze vo po~etokot na zborot se javuva vo vid na pra{awe (dali ili mo`e bi). Toa pra{awe kako voda se razliva vo site zborovi na ajetot kako {to e ovoj. Vo sekoj zbor se nao|a nekoja skriena mudrost.

Prvata mudrost preku hemzeto veli: Zarem vie nemate razum, ~ija osobina e da pra{uva i odgovara, pa da razberete do koj stepen toa ne{to e grozno (lo{o).

Vtorata mudrost preku zborot

veli: Dali va{eto srce tolku se rasipalo pa saka vakvo grozno ne{to.

Tretata mudrost preku zborot

veli: [to se slu~ilo so va{iot socijalen `ivot i civilizacijata ~ij {to `ivot poteknuva od xemaatot pa prifa}a vakva postapka koja go true va{iot `ivot?

^etvrta mudrost, preku zborot

veli: Kako se izmenila va{ata humana opredelba, pa taka yverski go raspar~uva svojot drugar?

Petta mudrost, preku zborot:

veli: Zarem vie nemate nikakva somilost sprema istata vrsta nitu rodninski vrski, pa taka nepravedno od site strani go nagri-zuvate duhovnoto bitie na edna ugnetena li~nost, koja go pretstavuva va{iot brat? I dali voop{to nemate pamet, pa kako ludi so sopstvenite zabi gi grizete delovite na va{eto telo?

[esta mudrost: Preku zborot

veli: Kade e va{ata sovest ? Zarem va{ta izvorna priroda tolku se rasipala pa pravite tolku grozno delo kon va{iot brat, iako e toj naj po~ituvan, isto kako da go jade-te negovoto meso?

Toa zna~i deka spored iska`uvaweto na gore spomenatıot ajet i spored raznite dokazi ozboruvaweto (gibetot) e prokol-nato i po srce i po razum i po ~ove~kata humanost i po sovest i po izvornata priroda i po ~uvstvoto na narodnost i pripadnost. Eve pogledni kako gorniot ajet so eden koncizen izraz preku {est stepeni go osu-duva ozboruvaweto i na ezgrovit na~in pre-ku {est stepeni gi zabranuva tie prostotii.

Ozboruvaweto e edno nisko oru`je, koe {to najpove}e go upotrebuvaat neprijate-lite, qubomornite i tvrdoglavite lu|e. Onoj {to ima ~esna du{a ne se simnuva na ova gnasno oru`je i ne go upotrebuva.

Edna poznata li~nost rekla :

[to zna~i “Ne se simnuvam nisko i svojata du{a ja dr`am visoko nad toa da so gibet go kaznuva mojot neprijatel, bidej}i ozboruvaweto e oru`je na slabite, bednite i poni`enite. Ozboruvaweto e sledno: Ako ~ovekot {to e ozboruvan bi bil prisaten i ako bi go ~ul toa, mnogu bi se nalutil i bi po~uvstvuval omraza kon doti~nata li~nost. Ako ja zboruva i vistinata zad grbot na nekogo pak e toa ozboruvawe (gibet), no ako e pak laga, toga{ toa e i ozboruvawe (gibet) i izmislica (iftira), a toa pretstavuva dvo-en grev.

Gibetot e dozvolen vo nekoi posebni slu~aevi:

Edna e: Da se ka`e za nekogo na nekoj odgovoren vo vid na pritu`ba, so cel toj da mu pomogne i od nego ja otfrli vinata i ozboruvaniot da go dobie svoeto pravo (svojot hak)

Edna e: Ako nekoj ~ovek saka so nekogo da se zdru`i vo rabota i istiot so tebe se sovetuva, a ti bez omraza za da bi ja ispolnil svojata dol`nost za davawe na sovet mu veli{:” Ne zdru`vaj se so nego }e pretrpi{ {teta.”

Edna e: Koga nekoj }e re~e no ne so namera da bi nekogo poni`il ili pofalil, tuku da bi go pretstavil da bide prepoznat: ”Toj sakat i nevraboten ~ovek oti{ol na toa i toa mesto.”

Edna e: Onoj {to e predmet na ozbo-ruvawe e eden rasipan i bessramen ~ovek, koj ne se srami od lo{ite dela, duri mo`ebi i se gordee so niv i nao|a zadovolstvo vo nasilstvoto i toa go pravi na o~ikleden na~in i bez razmisluvawe.

Zna~i ozboruvaweto mo`e da bide dozvoleno vo ovie posebni slu~aevi, bez omraza, zaradai ostvaruvawe na polza. No sigurno e deka ozboruvaweto gi uni{tuva dobrite dela, kako {to ognot go uni{tuva drvoto.

Ako nekoj ozboruval ili svesno go slu{al ozboruvaweto vo toj slu~aj treba da re~e:

(Gospde oprosti ni gi grevovite na nas i onie {to ne ozboruvaat.)

Potoa koga }e go sretne ~ovekot kogo go ozboruval treba da mu re~e: ”Halali mi” (oprosi mi).e

Ovoj del e mnogu vreden

Prv predmet (zbor): Vozvi{eniot Al-lah x.{. so svojata sovr{ena plemenitost, merhamet (milozlivost) i pravednost vo ramkite na dobrite dela postavil brza nagrada, a vo ramkite na lo{ite dela postavil edna lo{a kazna. Za dobrite dela voveduva duhovni zadovolstva, a za lo{ite dela duhovni kazni koi treba da ne potsetat na Ahiretskite stradawa.

Na primer razbirawe (qubov) pome|u mu’minite pretstavuva edno dobro delo za onie koi {to poseduvaat Iman. Vo toa dobro delo postoi edno duhovno zadovolstvo i {iro~ina na srce koi {to podsetuvaat na materijalnite sevabi na Ahiretot. Sekoj koj {to se obra}a kon svoeto srce go ose}a ova zadovolstvo.

Na primer: neslogata i neprijatel-stvoto pome|u mu’minite predstavuva edno lo{o delo. Ovie lo{i dela nosat vo du{ata ~uvstvo na stradawe na srceteto i duhot. Jas li~no mo`ebi pove}e od sto pati go osetiv ova ~uvstvo na stradawe vo momentite koga ose}av neprijatelstvo sprema mojot brat mu’min, {to bez somnenie be{e brza kazna za moeto lo{o delo, koe se sproveduva{e.
Na primer: licata koi zaslu`uvaat po~ituvawe im pripa|a po~ituvawe, a onie koi zaslu`uvaat merhamet (milost) im pripa|a merhamet (milost) {to pretstavuva edno ubavo i dobro delo. Vo toa dobro delo postoi edno zadovolstvo i edno u`ivawe {to podsetuva na ahiretski nagradi, koi i po cena na `ivot }e go unapreduvaat toa po~ituvawe i toj merhamet (milost). Toa odi do tamu {to edna majka }e go `rtvuva i svojot `ivot na patot na merhametot (milosta) za nagrada i zadovolstvo koi }e gi dobie preku milosta {to ja ima kon svoeto ~edo. Koko{kata se nafrla na eden lav za da gi spasi svoite mladi, ova e eden primer za ovaa vistina vo `ivotinskiot svet, Zna~i za merhametot i po~ituvaweto postoi brza nagrada. Lu|eto so visok moral i onie koi vlo`uvaat trud go ose}aat toa, duri i zavzemaat mesto na junak.

I vo al~nosta i rasipni{tvoto postoi edna takva kazna, koja {to dova|a od duhot i srceto i koja vo sebe nosi taga i nespokjstvo pri toa pravej}i go ~ovekot zbunet i opi-janet. I vo zaviduvaweto postoi edna takva brza kazna, takva {to zavista go gori onoj {to zaviduva.

Vo verbata na Allah x.{. i vo zado-volstvata postoi takva nagrada koja e slat-ka i brza, ja poni{tuva nesre}ata od siro-ma{tvoto i nema{tijata i ja poni{tuva bolkata. Taka na primer svireposta i gor-dosta nosat eden tolku te`ok tovar {to svirepiot ~ovek o~ekuva da mu se uka`e po~ituvawe i kako posledica na toa do`i-vuva lo{ priem i trpi trajna kazna. Po~ituvaweto se dava, ane se bara.

Poniznosta i napu{taweto na samo-uverenosta nosat edna takva ubava nagrada koja predstavuva spas od te`ok tovar i od ladnoto istaknuvawe na samouverenosta.

Isto taka i somnevaweto vo drug i lo{iot komentar za nekogo nosat od svoja strana brza kazna na ovoj svet. Sprema pra-viloto: “Men dakka dukka”, onoj {to se somneva vo drug, samiot postanuva predmet na somnevawe. Postapkite na onie koi zlobno gi komentiraat postapkite na svojot brat mu’min za kratko vreme bivaat zlobno komentirani i ja trpat svojata kazna. Taka site moralno dobri i lo{i dela treba da bidat vrednuvani sprema ovaa merka.

Jas, se nadevam , deka Milostiviot Allah , li~nostite koi {to u`ivaat vo duhovniot ixaz (~udotvorstvo) na Kur’anot koe vo ova vreme se gledaat vo delata na Risale-i Nur, in{allah |e gi osetat duhovnite blagodeti no i deka nema da bidat pogodeni so lo{ moral.

Treta to~ka: Socijalniot `ivot na ~ovekot se naru{uva od {ejtanskoto {e-potewe deka samo so edno lo{o delo na mu’-minot se pokrivaat site negovi dobri dela. Nepravednite koi gi slu{aat ovie {ejtan-ski {epotewa iska`uvaat neprijatelstvo sprema mu’minot. Me|utoa koga Vozvi{eniot Allah na denot na povtornoto o`ivuvawe so edna sovr{ena pravednost na golemiot Miz-an }e gi meri dobrite dela so koi ne ima obvrzano }e presudi vrz osnova na pre-vagnuvaweto na te`inata na dobrite ili lo{ite dela. Bidej}i pri~inite za lo{ite dela se mnogubrojni, a nivnoto postoe~ko bitie lesno, nekoga{ so samo edno dobro delo se pokrivaat mnogu lo{i dela. Zna~i na ovoj svet e nu`na postapkata od aspekt na Bo`jata pravda. Vo kolku dobrite dela na eden ~ovek bidat pogolemi vo odnos na nivniot kvalitet i kvantitet toga{ toj ~o-vek zaslu`uva qubov i po~ituvawe. Sigurno e deka vrz osnova na edno dobro delo treba da se gleda so o~ite na oprostuvawe na mnogu lo{i dela. Me|utoa, ~ovekot poradi sklonosta kon nasilstvo koja se navo|a vo negovata priroda i poradi {ejtanskoto podu~uvawe gi zaborava sto dela na nekoja li~nost poradi samo edno lo{o delo i postanuva neprijatel na svojot brat mu’min i vleguva vo grevovi. Kako {to kriloto na eden komarec koga se nao|a vrz okoto pokriva edna planina i taa ne se gleda, taka i ~ovekot poradi omrazata gi zaborava i gi pokriva dobrite dela koi koi se kako edna planina so edno lo{o delo golemo kolku komarec. Toj postanuva neprijatel na svojot brat mu’min i postanuva sredstvo za nered i fesad vo socijalniot `ivot me|u lu|eto.

* * *

^etvrti zbor: Ona, {to vo celi-ot svoj `ivot jasno go razbrav za socijalniot `ivot na ~ove{tvoto, rezultatite od tie istra`uvawa se slednite: Najdolikuvano ne{to vo odnos na qubovta e qubov, najve}e {to prilikuva na omrazata e omraza. Toa zna~i deka osobinata na sakaweto i qubovta koi go obezbeduvaat op{testveniot `ivot na ~ove{tvoto i koi vodat kon sre-}ata najve}e dolikuvaat na sakaweto i qu-bovta. A neprijatelstvoto {to go ru{at op{-testveniot `ivot na ~ove{tvoto pret-savuvaat grozna i {tetna osobina i pred se predizvikuvaat omraza i neprijatelstvo i zaslu`uvaat da bidat napu{teni. Bidej}i ovaa vistina e objasneta vo dveset i vtorato pismo na Risale-i Nur, tuka na kuso na toa upatuvame. Spored toa: Vremeto na nepri-jatelstvata i omrazata pomina. Vtorata sve-tovna voja poka`a kolku e neprijatelstvoto lo{o i ru{ila~ko i kolku lo{o nasilstvo pretstavuva. Se poka`a deka vo toa nema nikakava polza, {tom e toa taka, neka lo-{ite postapki na va{ite neprijateli, pod uslov da ne ja preminuvaat granicata neka ne go privlekuvaat va{eto neprijatelstvo. Nim im e dovolno pekolot i stradaweto od Allah x.{.

Ponekoga{ gordosta na ~ovekot i negovata egocentri~nost mislej}i deka e vo pravo, nerazumno i nepravedno iska`uvaat neprijatelstvo kon sledbenicite na verata. Me|utoa preku omrazata i neprijatelstvata slabeat jakite vrski kako {to se Imanot, islamskiot pravec i pripadnosta na islam-skiot narod, {to se sredstvo na qubov spre-ma sledbenicite na Imanot i im se poni-`uva vrednosta. Glupost e pretpo~ituvawe na bezvrednite pri~ini na neprijatelstvoto sprema pri~inite na qubovta koi se golemi kao planina. Osven toa qubovta e sprotivna na neprijatelstvoto. Tie ne mo`e da se soedinat kako {to ne mo`at da se soedinat svetlinata i temninata. Koi pri~ini }e pobedat, toa so svojata vistina }e se najde vo srceto, a ona {to e sprotivno ne }e mo`e so svojata realnost da se najde vo srceto. Na primer: ako se najde qubovta so svojata osobina vo ne~ie srce, toga{ neprija-telstvoto se pretvora vo so`aluvawe i milost. Toa e sostjbata vo odnos na sled-benicite na imanot. Ili vo kolku vo srceto se najde neprijatelstvo so svojata osobina, toga{ qubovta se pretvoruva vo vid na soglasnost i ne me{awe i odnadvor gledano vo prijatelstvo. Me|utoa vakov odnos e osobina na sledbenicite na zabluda {to ne ja preminuva merkata. Zna~i pri~inite na qubovta se duhovni tvrdini i jaki svetlosni lanci kako {to se: Iman, Isla-mijet, (pripadnost kon islamskiot narod) i ~ove~ki humanizam. Pri~inite na nepri-jatelstvata pretstavuvaat edna zasebna grupa vo vid na mali kamewa usmereni protiv sledbenicite na Islamot.

Ako e taka onoj {to vistinski pravi neprijatelstvo kon nekoj musliman, pravi golema gre{ka preku poni`uvaweto na pri~inite na qubovta koi se golemi kako planina.

Nakuso: Qubovta, bratstvoto i saka-weto predstavuvaat vrska i priroda na islamskiot pravec. Tie koi go sledat neprijatelstvoto li~at na dete ~ija priroda se rasipala, pa bara pri~ina za da zapla~e, duri i ne{to {to e mnogu sitno i nezna~ajno mo`e da bide pri~ina za negovoto pla~ewe. Pokraj toa li~i na nepraveden sebi~en ~ovek {to misli samo na zlo, a ne misli na dobro. So edno lo{o delo uni{tuva deset dobri dela. A {to se odnesuva na ova, pra-vednosta i ubavoto mislewe {to go pret-stavuva islamskiot karakter go otfrlaat vakvoto ne{to.

Mili moi iskreni prijateli!

Vi iznesuvam edna vozbuda koja needna{ mi ja obzede du{ata. Soznav i po~uvstvuvav deka sledbenicite na zabludata, zatoa {to ne uspeale da se spravat so dijamantnite sabji na delata na Risalei Nur, sakaat me|u u~enicite (na delata) da go razni{aat potpiraweto na edni vrz drugi iskoristuvaj}i ja nivnata negri`a poradi proletnata sezona i gri`ata za `ivotot i taka gi prona{le nivnite slabi to~ki vrz razli~nite prirodi i ~uvstva. Pazete se! Mnogu vnimavajte da ne dojde do nekoe nedorazbirawe me|u vas. ^ovekot ne e otporen sprema gre{kite, no vratite na pokajuvaweto (tevbata) sekoga{ se otvoreni. Koga |avolot i nefsot }e ve povedat da se sprotivstavite na va{iot brat i da go kritikuvate kako da ste vie vo pravo, toga{ re~ete: Nie sme zadol`eni da se potpirame edni vrz drugi, {to e najkusa vrska so delata na Risale-i Nur, gi `rt-vuva ne samo na{ite posebni prava, tuku i svojot `ivot, svojata polo`ba i svojata ovo-svetska sre}a. Bez obzir na ishodot potisnete go svojot nefs so zborovite: “Na-{a dol`nost e da `rtvuvame sé ona {to se odnesuva na ovoj svet”. Vo kolku postoi nekoe pra{awe {to e pri~ina za karanica, poso-vetuvajte se, ne bidete mnogu kruti, zo{to sekoj ne e so ista priroda. Sega najpotrebno e edni sprema drugi da bidete tolerantni.

Site bra}a i sekogo posebno go poz-dravuvame.

Said Nursi

* * *

Sega }e vi objasnam edno pravilo vrzano za bratstvoto, {to treba seriozno da go svatite i da go analizirate.

@ivotot e rezultat na edinstvoto i soedinuvaweto. Koga is~eznuva me|usebnoto soedinuvawe toga{ is~eznuva i duhovniot `ivot. Na toa ne upatuvaat i zborovite:

(Nemojte da se karate i me|usebno da se lutite, toa ja namaluva va{ata sila. Sura Enfal 8:46)

Ako se uni{ti me|usebnoto potpirawe na edni vrz drugi, toga{ is~eznuva i smisolot na xemaatot. Treba da znaete deka ako se napi{at tri elifi oddelno toga{ nivnata vrednost e tri no ako se napi{at zaedno nivnata vrednost iznesuva sto i edinaeset taka i tri ili ~etiri lu|e kako vas koi se vo slu`ba na vistinata imaat sila na trojca ili ~etvorica vo kolku se odvoeni i nema podelba vo rabotata . No vo kolku se po`rtvuvani i bidat zaedno eden so drug vrz osnova na vistinsko bratstvo i me|usebno potpomognuvawe i osven toa da po~uvstvuvaat gordost eden spram drug poradi negovata pozitivna osobina, toga{ silata na tie ~etvorica lu|e vredi kolku silata na ~etiristotini lu|e.

Site vie ste kako dobri in`eneri na elektri~na centrala {to mo`at da ja osvetlat ne samo golemata Sparta tuku i nekoja golema dr`ava. Trkalata na ma{i-nite se primorani da pomagaat eden na drug. Da ne bidat qubomorni eden na drug, naprotiv da bidat zadovolni vo kolku sekoj od niv ima pove}e sila. Edno svesno trkalo koga sme go zadol`ile stanuva zadovolno koga }e vidi od sebe pojako trkalo, bidej}i toa ja olesnuva negovata dol`nost. Lu|eto koi vrz svoite ple{ki nosat golemo bogatstvo koe {to slu`i na Hakot, na vis-tinata, na Kur’anot i Imanot }e se gordeat pove}e, vo kolku pod toa bogatstvo vlezat jaki ple{ki, }e bidat blagodarni i }e mu zablagodarat na Allah x.{.

Vnimavajte i ne ja otvarajte vratata na kritikata edni vrz drugi. Onie koi {to se za kritika gi ima mnogu vo nadvore{niot krug, nadvor od va{ite bra}a. Kako li jas se gordeam so va{ite dobri odnosi; Koga sum jas li{en od tie dobri osobini, jas se ~uvstvuvam zadovolen {to tie se navo|aat vo vas, smetj}i deka mene mi pripa|aat. I vie treba da gledate so o~ite na va{iot u~itel (ustaza). Neka sekoj od vas gi ra{iri dobrite osobini na drugiot.

Ova vi go objasnuvam poradi toa {to zabele`av deka ~uvstvoto na bratstvo {to go poka`a Hafiz Ali efendija od seloto Islam, koj pripa|a kon na{ite bra}a. Toa ~uvstvo go poka`a kon eden na{ brat koj {to mu be{e konkurent. Taa li~nost dojde kaj mene i jas mu rekov deka rakopisot na drugiot e poubav od negoviot i mu rekov deka toj pove}e raboti. Poglednav i uvidov deka Hafiz Ali efendija sovr{eno iskreno se gordee so negovata prednost iska`uvaj}i go svoeto zadovolstvo. Osven toa toj be{e zadovolen {to konkurentot ja zdobil qubo-vta na u~itelot. Obrnav vnimanie na nego-voto srce i uo~iv deka toa e iskreno. Mu se zablagodariv na vozvi{eniot Bog deka me|u na{ite bra}a ima i takvi lu|e {to nosat taka vozvi{eni ~uvstva, In{allah ova ~uvstvo }e doprinese za golemata slu`ba vo ime na Allah x.{. (hizmet) Elhamdulillah, toa ~uvsvo poleka poleka preminuva na na{ite bra}a okolu nas.

* * *

Mili moi iskreni bra}a!

Najefikasen izlez na ovoj svet, osobeno vo ova vreme e da se pru`i uteha i da se donese radost eden na drug, da se zajakne duhovnata sila i kako iskreni i po`rtvuvani bra}a da donesat lek protiv tagata edni na drugi ,ne`no da se pomiluva o`alostenoto srce, osobeno na onie {to se pogodeni so nesre}a od stra{nite tegobi i o~ajanie, posebno onie kako {to se u~e-nicite na Nur u~ili{tata. Vistinsko ahi-retsko bratsvo ne podnesuva pristrasnost, Jas so celata svoja doverba i sila se potprev vrz vas. Vie znaete, a sigurno i gledate deka jas zaradi vas re{iv da go `rtvuvam ne samo svojot mir, tuku i svojata polop`ba, svojata ~est, a mo`ebi so radost i svojata du{a. Pod zakletva se kolnam za slednoto : Ve}e osum dena za eden bezvreden nastan dvajca pripadnici na Nur teraat inaet eden sproti drug pa namesto uspeh donesoa taga i stradawe vo moeto srce, pa izvikav : Ah, ah, aman, aman ! O Er-hamerrahim pomogni ! I du{ata i srceto i razumot izvikaa: ”So~uvaj ne, spasi ne od zloto na xinovite i ~ove~kite |avoli, ispolni gi srcata na moite bra}a eden spram drug so potpolna iskrenost, qubov, bratstvo i milost!“

Moi bra}a cvrsti kako `elezo! Pomo-gnete mi ! Na{iot problem e mnogu slo`en. Jas mnogu veruvav i se nadevav vo vas, taka da site svoi obvrski gi prepu{tiv na va{eto duhovno bitie. I vie treba so celata svoja sila da mi pritr~ate na pomo{. Va{iot slu~aj e navistina poedine~en, mi-noven i neznaten. Me|utoa, edno vlakno ili duri i edna trunka koja }e dojde do strelkata na na{iot ~asovnik i do zenicata na na{eto oko predizvikuvaat bolka. Va`no po ova pra{awe e deka sogledav tri fizi~ki i duhovni puknatini .

Said Nursi

Mili moi iskreni bra}a!

Nu`no stana da eden kon drug i me|u nas so celata svoja sila, vo ramkite na na{ite mo`nosti gi upotrebime pravilata na Lem’a-i Ihlasot, bele{ka na iskrenosta i tajna na vistinskata iskrenost. Dobiv to~na i verodostjna vest deka pred tri meseci bile zadol`eni trojca lu|e da gi oladat odnosite me|u ovde{nite na{i bra}a polzuvaj}i se vo razlikite na mislewata i karakterot. Pokraj toa bez pri~ina go odolgovle~uvaat na{eto sudewe za da bi gi raskolebale cvrstite Nurxii, a slabite da gi navedat na somnevawe deka toa ne mo`at da go podnesat i da prestanat od slu`eweto na Boga (hizmet) na patot na svetlosta. Vnimavajte ! Vnimavajte ! Da ne se uni{ti po`rtvuvanoto bratstvo i iskrenata qubov {to postoi pome|u nas do sega, Makar da e mala kolku tro{ka za nas e golema {teta. Site nie se trudime eden za drug, ako e potrebno da ja `rtvuvame i svojata du{a. Toa go bara na{ata Kur’anska i imanska slu`ba, da gi zgolemime iskrenosta i qubo-vta, a onie {to se vistinski po`rtvuvani da ne se lutat edni na drugi, poradi sit-ni~avost koja doa|a od povle~nost ili od ne{to drugo, nie gi prifa}ame svoite nedo-statoci so poniznost i doverba. Vo spro-tivno muvata postanuva me~ka i mo`e da donese {teta koja {to te{ko mo`e da se popravi. Vo kratko zavr{uvam prenesuvaj}i go ova na va{ata intuicija.

Said Nursi

* * *

Od moite bra}a go molam slednoto :

Neka ne se lutat edni na drugi, na nivnite lo{i i grdi zborovi koi {to doa-|aat od nivnite drugari poradi nivnata nesovesnost, ili probirlivosta ili nefsot ili poradi toa {to gi ima opfateno |avolskoto do{epotuvawe ili poradi nesvesnost, i neka ne zboruvvat ”Go povredi moeto dostoinstvo”. Jas vrz sebe gi zemam tie lo{i zborovi, ne gri`etese vie za niv. Koga bi imal i iljada polo`bi bi gi `rtvuval za iskrenost i qubov me|u moite bra}a.

Said Nursi