BIOGRAFIJA

Bediuzzaman Said Nursi predstavuva eden od vode~kite islamski misliteli na pos-lednoto stoletie od dvaesettiot vek.
Roden e vo 1876 godina vo seloto Nurs koe {to pretstavuva okolija na Hizan, a koj {to e op{tina na Bitlis, dene{na Republika Turcija. Umira na 23 mart 1960 godina vo [anliurfa.

U{te kakao malo dete so svojata ostroumnost , fantasti~na memorija i nat-prirodni mo`nosti vo znaeweto uspeal da go privle~e vnimanieto vrz sebe najprvo od svojata bliska okolina, a pokasno i od drugite negovi so`iteli.

U~eweto vo medreseto go zavr{uva za tri meseci, koe vo normalni uslovi i za normalno nadareni deca trae nekolku godini. Godinite od svojata mladost gi pominuva dinami~no so izu~uvawe na razni nau~ni disciplini. Svoite nadprirodni mo`nosti vo znaeweto i naukata gi doka-`uva so dijalog pome|u nego i toga{nite Ulemi vo razni oblasti od naukata.

Poradi negovoto nadprirodno znaewe nego go narekuvaat „Bediuzzaman“ odnosno „mu nema ramen pome|u negovite sovremenici“
Znaeweto {to go ima dobieno vo medreseto,

zaedno so usovr{uvaweto vo veronaukata i raznite analizi {to gi pravi vo prirodnite nauki ja formiraat negovat li~nost vo edna celina kako Genie na svoeto vreme.Isto-vremeno so pratewe na dnevnata {tampa gi prati i zbivawata vo svojata tatkovina i vo svetot, voedno gi gleda a i samiot gi `ivee problemite na lu|eto od Istokot i sva}a deka izvorot na nivnite problemi se nao|a vo nivnata neobrazovanost.

So namera da obezbedi materijalni sre-dstva za otvarawe na Univerzitet vo Isto~-niot del na toga{na Turcija (Osmansko Carstvo) vo koj }e se izu~uvaat Prirodnite nauki i Teologijata. Vo 1907 godina Said Nursi zaminuva za Istnabul. Vo Isatnbul za kratko vreme stanuva pro~uen vo nau~nite krugovi i so svoite dopisi i napisi vo toga{niot pe~at stanuva aktiven vo poli-ti~kiot `ivot.

Vo toa vreme Osmanliskoto carstvo i Is-tanbul se razbranuvaat od razni politi~ki nemiri i Said Nursi zastanuva otvoreno na stranata na Islamot. Vo nemirite koi {to nastanuvaat na 31 mart 1909 godina odigruva

zna~ajna smiruva~ka uloga vo opa|aweto na politi~ite tenzii, no i pokraj toa go izve-duvaat pred sud. Na samiot sudski proces go proglasuvaat za nevin. Posle ovoj nemil nastan go napu{ta Istanbul i se vra}a na istok vo svojot roden kraj.

Do krajot na svojot `ivot ne mo`e da se spasi od razni pritisoci i torturi koi gi pravat vrz nego no i pokraj toa toj prodol-`uva so svojata slu`ba kon Imanot. Vo tie te{ki vremiwe i pod tie te{ki uslovi go zavr{uva svoeto monumentalno delo “Risa-le-i Nur”, delo od 6000 stranici

Vo poslednoto stoletie od dvaeset-tiot vek na najubav i najuverliv na~in gi objasnuva i gi doka`uva Kur’anskite ajeti. So inspiracija napi{ano ova delo pred-stavuva najubav plod od negoviot te`ok i makotrpen `ivot.

Deneska deloto na Said Nursi “Risa-le-i Nur” e prevedeno na pove}e od ~eti-rieset jazici . Vo nekoi zemji na nivnite Univerziteti ova delo se izu~uva vo sklop na razni socijalni nauki. Se pravat Radio i Televiziski programi, se odr`uvaat Simpo-ziumi, se branat doktorski tezi, se na tema od delata na “Risale-i Nur” . Po se izgleda deka Said Nursi zaedno so svoeto delo “Risale-i Nur” }e `ivee ve~no.

Od Izdava~ot